Potopna črpalka je ena od številnih vrst tlačnih črpalk. Uporablja se za črpanje vode iz zelo velikih globin. Ima vijačno ali monoblok izvedbo in deluje po načelu centrifugalne črpalke. Prilagojena je za delovanje v vodi in se široko uporablja v industriji ter gospodinjstvih. Potopna črpalka je med drugim nujna za črpanje vode iz globokih vrtin. Poglejmo, na katere parametre je treba biti pozoren pri izbiri ustrezne potopne črpalke.
Energijska učinkovitost in zanesljivo delovanje
Ustrezna potopna črpalka mora biti predvsem učinkovita in zanesljiva. Visoko zmogljivost morata spremljati varčna raba energije in zanesljivo delovanje v vseh razmerah. Stroški obratovanja potopne črpalke ne smejo biti previsoki. Potopna črpalka mora imeti nizko energijsko porabo. Uporabljati jo je treba v območju najvišje učinkovitosti. Potopna črpalka bo energijsko učinkovita, če bo pravilno izbrana glede na vrsto vodnjaka, premer in globino vrtine, globino vodne gladine, višino stavbe, potrebe po vodi in oddaljenost vodnjaka od stavbe. Za učinkovitost črpalke je pomembna tudi moč motorja, ki običajno znaša med 500 W in 1500 W. Pomemben je tudi toplotni parameter oziroma dovoljena temperatura tekočine.
Zmogljivost črpalke Q in višina črpanja H
Parameter zmogljivosti črpalke določimo tako, da določimo delovno točko. Zmogljivost črpalke se izraža v dm3/s ali m3/h in pomeni prostornino tekočine, ki jo črpalka prečrpa v določeni časovni enoti. Preprosteje povedano, zmogljivost črpalke je pretok, potreben za pokritje potreb po vodi. Zmogljivost črpalke mora po eni strani ustrezati potrebam objekta, ki ga oskrbuje, po drugi strani pa mora biti prilagojena zmogljivosti vodnjaka in pretočnim uporom. Zmogljivost črpalke mora biti vedno manjša od zmogljivosti vodnjaka.
Višina črpanja tekočine se izraža v metrih tekočinskega stolpca in določa tlak, ki ga mora ustvariti črpalka, pri čemer se upošteva približno 20 % linijskih in lokalnih izgub. Geometrična višina črpanja je razlika med najvišje ležečim odjemnim mestom tekočine in vodno gladino. Najbolje je izmeriti razdaljo od vodne gladine do vodnega priključka v stavbi, nato pa še razdaljo od priključka do najvišjega odjemnega mesta. Obe vrednosti je treba sešteti, nato pa prišteti še 20 % geometrične višine črpanja in dodatnih 20 metrov, da se zagotovi ustrezen tlak v pipi.






