Gumb ob radiatorju ima pet številk in snežinko, zraven pa ni nikoli navodil za uporabo. Od tod izvira večina domačih nesporazumov glede ogrevanja: nekdo obrne gumb na maksimum, da bi se prostor hitreje ogrel, nekdo drug pred odhodom v službo vse zapre do konca, račun pa je vseeno višji, kot bi moral biti. W tem članku pojasnjujemo, kaj pomenijo te številke, katera temperatura je primerna za posamezen prostor in koliko lahko dejansko prihraniš, če znižaš temperaturo za eno stopinjo.
Kaj pomenijo številke na termostatski glavi
Najpomembnejše za začetek: številka na gumbu ne označuje moči ogrevanja, temveč temperaturo, ki jo želiš imeti v prostoru. Termostatska glava ima v notranjosti tipalo, ki meri temperaturo zraka okoli sebe in samo uravnava dotok vroče vode v radiator. Nastaviš cilj, ne moči.
Posamezni položaji ustrezajo približno naslednjim temperaturam:
| Položaj | Temperatura | Kje je primerna |
|---|---|---|
| ❄ | pribl. 6 do 8 °C | samo zaščita pred zmrzovanjem napeljave |
| 1 | pribl. 12 do 14 °C | vetrolov, garaža, pomožni prostori |
| 2 | pribl. 15 do 16 °C | spalnica |
| 3 | pribl. 20 do 22 °C | dnevna soba, dnevni prostor, delovna soba |
| 4 | pribl. 22 do 24 °C | kopalnica |
| 5 | pribl. 26 do 28 °C | skrajna vrednost, ki je običajno ne potrebujemo |
Območja se nekoliko razlikujejo glede na proizvajalca termostatske glave, zato jih obravnavaj kot orientacijske vrednosti, ne pa kot natančne temperature. Načelo pa je pri vseh enako: višja kot je številka, topleje mora biti v prostoru, preden radiator preneha greti.
Zakaj nastavitev ne vpliva na hitrost ogrevanja prostora
To je verjetno najpogostejši nesporazum, povezan z ogrevanjem. Ko se vrneš v ohlajeno stanovanje, ti prvi nagon pravi, da obrneš gumb na maksimum in tako pospešiš ogrevanje. Toda termostatska glava ne deluje kot pedal za plin.
Če je v prostoru hladneje od nastavljene vrednosti, se ventil odpre do konca, ne glede na to, ali je nastavljen na tri ali na pet. Do radiatorja priteče natanko enaka količina vroče vode. Razlika se pokaže šele na koncu: pri trojki bo radiator zaprl dotok, ko bo v prostoru od 20 do 22 stopinj, pri petici pa bo grel naprej, dokler temperatura ne doseže 26 ali 28 stopinj. Prostor se bo segrel enako hitro, le da se v drugem primeru ogrevanje ne bo ustavilo, ko bo že prijetno toplo.
Učinek je torej tak, da plačuješ za pregrevanje, ne pa za hitrost. Če želiš, da se prostor hitreje segreje, je učinkoviteje odgrniti radiator in zapreti vrata sobe kot spreminjati nastavitve.
Kakšna temperatura v posameznem prostoru
Nastavitev enake temperature povsod je priročna, a draga. Največ prihraniš prav z različnimi nastavitvami: v kuhinji in spalnici preprosto ne potrebuješ toliko stopinj kot v dnevni sobi.
Izhodišče, s katerim je vredno začeti, so smernice Svetovne zdravstvene organizacije (Housing and Health Guidelines). WHO navaja 18 °C kot najnižjo varno temperaturo za zdrave odrasle v ogrevalni sezoni. Pod to mejo se poveča tveganje za zdravstvene težave, zlasti pri otrocih in starejših, zato to ni področje, na katerem bi bilo smiselno varčevati za vsako ceno.
- Dnevna soba in bivalni prostor: od 20 do 22 °C. Tu največ časa preživiš pri miru, zato te najbolj zebe.
- Spalnica: od 15 do 18 °C. Hladnejši zrak spodbuja boljši spanec, pod odejo pa je tako ali tako toplo.
- Kopalnica: od 22 do 24 °C. Edini prostor, v katerem si moker in slečen, zato je višja temperatura smiselna.
- Kuhinja: od 18 do 20 °C. Pečica, kuhalna plošča in hladilnik oddajajo precej toplote.
- Prostori, ki jih redko uporabljaš: najmanj 15 °C. Ne manj, saj začnejo ohlajene stene nabirati vlago.
Znižanje temperature ponoči in med odsotnostjo
Preden greš v službo, se zdi izklop vseh radiatorjev najpreprostejši način za prihranek. W praksi se to običajno ne splača, zato je dobro vedeti, zakaj.
Toplota ni shranjena samo v zraku. Shranjujejo jo stene, tla, pohištvo in celotna masa stavbe. Nekaj ur brez ogrevanja ne ohladi le zraka, ki se hitro segreje, temveč tudi vse te konstrukcije, ki se segrevajo počasi in z veliko stroški. Ko se vrneš, mora ogrevalni sistem nadomestiti vso to izgubo, kar porabi več energije, kot bi je porabilo vzdrževanje nekoliko nižje temperature v tem času.
Zato je smiselneje znižati temperaturo za 2 do 3 stopinje, na primer prestaviti gumb s trojke na dvojko, kot pa ogrevanje povsem izklopiti. Dom se tako ne bo preveč ohladil, ti pa ne boš plačeval za ponovno segrevanje zidov.
Koliko prihraniš, če znižaš ogrevanje za eno stopinjo
W energetiki velja preprosto praktično pravilo: vsaka stopinja manj pomeni približno 5 do 8 odstotkov manj porabljene toplotne energije, v povprečju približno 6 odstotkov. Enako vrednost neodvisno navajata nemška energetska agencija dena in poljska kampanja toplovodne stroke »20 stopinj za podnebje«, ki jo vodi Gospodarska zbornica za toplovodno oskrbo Poljske.
Od kod takšna številka? Radiator oddaja toploto, da izenači razliko med temperaturo v sobi in temperaturo zunaj. W ogrevalni sezoni ta razlika v povprečju znaša nekaj deset stopinj. Ena stopinja tako predstavlja približno eno petnajstino celotnega dela, ki ga mora opraviti napeljava, od tod pa izvira teh nekaj odstotkov.
Pomembno opozorilo: to je orientacijsko pravilo, ne pa fizikalna konstanta, ki bi enako veljala za vsako hišo. W slabo izolirani stavbi bo prihranek v porabljenih kilovatnih urah občutno večji, ker so toplotne izgube večje. W dobro izolirani hiši, kjer veliko toplote zagotavljata sonce in vsakdanje življenje stanovalcev, bo ena in ista stopinja sorazmerno manj vplivala na porabo.
Zakaj v bloku gumba ni mogoče obrniti pod dvojko
Če živiš v večstanovanjski stavbi in ima termostatska glava omejevalnik, ki ne dovoljuje znižanja pod določeno vrednost, to ni okvara ali zlonamernost uprave. Gre za posledico zahteve, zapisane v Uredbi ministra za infrastrukturo o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati stavbe in njihova umestitev.
Takoj velja poudariti, na koga se ta predpis nanaša, saj je to pogosto vir nesporazumov. 134. člen določa, kakšne lastnosti mora imeti napeljava: v stavbah, ki se oskrbujejo iz toplovodnega omrežja ali iz lastnega vira na olje, plin ali elektriko, morajo regulatorji delovati samodejno in omogočati znižanje temperature, vendar ne pod 16°C v prostorih z izračunano temperaturo 20 stopinj in več. To je tehnična zahteva za naprave in projekt napeljave, ne pa prepoved za stanovalca ali predpis, ki bi določal, koliko stopinj smeš imeti v dnevni sobi.
Od kod se je sploh vzela ravno ta meja? Predvsem zaradi skrbi za samo stavbo. Močno ohlajene stene, zlasti v kotih, ob oknih in za pohištvom, začnejo nabirati kondenz, od tam pa je le še korak do vlage in plesni. V dnevni sobi, kjer temperatura le redko pade pod to vrednost, je to bolj teoretičnega pomena, v redkeje uporabljeni sobi na severni strani pa še kako praktičnega. Drug, stranski razlog je, da ohlajeno stanovanje črpa nekaj toplote iz sosednjih stanovanj skozi stene.
Upoštevati velja tudi strogo finančni vidik, ki ga je dobro poznati pri načrtovanju prihrankov v večstanovanjski stavbi. Pri obračunu na podlagi delilnikov stroškov pravilniki običajno določajo minimalni variabilni strošek in korekcijske faktorje za stanovanja z manj ugodno lego. W praksi to pomeni, da znižanje temperature na zelo nizko raven ne vpliva vedno na račun v takšnem razmerju, kot bi pričakovali glede na odčitke delilnika. Pravila najdete v pravilniku o obračunu stroškov svoje stanovanjske zadruge ali skupnosti etažnih lastnikov.
Za konec še pomembno opozorilo: isto pravilo ne velja za enodružinske hiše, kmetije, objekte za individualno rekreacijo in stanovanja z lastnim ogrevalnim sistemom. Če živite v hiši ali imate v stanovanju lastno peč, termostatske glave nastavite po lastni presoji, tudi na simbol snežinke.
Najpogostejše napake
- Radiator, zakrit s pohištvom ali zaveso. Težava je dvojna. Toplota se slabše širi po prostoru, poleg tega tipalo v termostatski glavi meri zrak, ujet za oviro, ki je toplejši od preostalega prostora. Glava zato sklepa, da je že toplo, in pripre ventil, čeprav je prostor še vedno hladen.
- Zaprašena rebra. Plast prahu med rebri deluje kot odeja in občutno zmanjša oddajanje toplote. Če radiator pred začetkom kurilne sezone posesate, vam bo to vzelo le nekaj minut, lahko pa se pozna pri stroških ogrevanja.
- Termostatska glava je obrnjena v napačno smer. Tipalo mora biti v stiku z zrakom v prostoru. Če je glava obrnjena proti steni ali navzdol, proti cevem in radiatorju, zaznava njihovo toploto namesto temperature prostora in ogrevanje izklopi prezgodaj. Pravilno nameščena glava je vodoravna in „gleda“ v prostor.
- Zračenje ob odprtem radiatorju. Dotok hladnega zraka povzroči, da termostatska glava odpre ventil do konca, radiator pa z vso močjo ogreva zrak, ki bo čez trenutek ušel skozi okno. Pravilen vrstni red: termostatsko glavo obrnite na najnižjo stopnjo, prostor intenzivno zračite 5 do 10 minut, zaprite okno in znova odprite termostatsko glavo.
Kaj storiti, če samo nastavljanje ne zadostuje
Nastavitev termostatskih glav je prvi in najpreprostejši korak, vendar ni edini, ki ga lahko naredite. Včasih se kljub pravilnim nastavitvam nekateri prostori ogrevajo precej slabše kot drugi. Težava takrat niso več same termostatske glave, temveč način, kako se voda porazdeli med posameznimi radiatorji v celotnem sistemu, kar imenujemo dušenje in hidravlično uravnoteženje.
Ločen, neodvisen regulator je temperatura vode, ki izhaja iz kotla, nastavljena neposredno na kotlu ali regulatorju, ter nastavitev obtočne črpalke, ki določa, koliko te vode kroži po sistemu. To so tri različne ravni regulacije in šele skupaj dajo celovito sliko stroškov ogrevanja.
Dambat – zaupanja vreden proizvajalec črpalk in hidrotehnične opreme s certifikati kakovosti.
Pogosta vprašanja
Kaj pomenijo številke na termostatski glavi?
Številke označujejo ciljno temperaturo prostora, ne moči ogrevanja. Okvirno: 1 pomeni približno 12 do 14°C, 2 pomeni 15 do 16°C, 3 pomeni 20 do 22°C, 4 pomeni 22 do 24°C, 5 pa 26 do 28°C. Natančne vrednosti se med proizvajalci termostatskih glav nekoliko razlikujejo.
Ali nastavitev termostatske glave na maksimum pospeši ogrevanje prostora?
Ne. Ventil v radiatorju se povsem odpre ne glede na izbrano številko, kadar je v prostoru hladneje od nastavljene temperature. Višja številka pomeni le višjo temperaturo, pri kateri se ventil zapre, kar vodi v večjo porabo energije, ne pa v hitrejše doseganje udobne temperature.
Koliko prihranim, če znižam ogrevanje za 1 stopinjo?
Približno 5 do 8%, v povprečju 6% porabe toplotne energije za vsako stopinjo nižje temperature. Enako vrednost navajata nemška energetska agencija dena in poljska kampanja toplovodne panoge »20 stopinj za podnebje«. W Slabo izolirani hiši bo učinek večji, v dobro izolirani pa manjši.
Zakaj v mojem stanovanju termostatska glava ne omogoča nastavitve pod položaj 2?
To izhaja iz 134. člena Uredbe ministra za infrastrukturo o tehničnih pogojih za stavbe. Predpis določa, da morajo regulatorji v večstanovanjskih stavbah, ki se ogrevajo iz toplovodnega omrežja ali lastnega vira na olje, plin ali elektriko, omogočati znižanje temperature, vendar ne pod 16°C. To je tehnična zahteva za ogrevalni sistem in ne prepoved za stanovalca. Ne velja za enodružinske hiše in stanovanja z lastnim ogrevalnim sistemom.
Zakaj radiator, prekrit s pohištvom, slabše greje?
Tipalo v termostatski glavi zazna temperaturo zraka, ujetega neposredno ob radiatorju. Če je ta zrak zaradi prekrivanja s pohištvom ali zaveso toplejši od preostalega prostora, glava prezgodaj pripre ventil, še preden se uspe ogreti celoten prostor.
Ali se splača povsem izklopiti ogrevanje, ko nas ni doma?
Običajno ne. Stene in tla shranjujejo toploto, zato za njihovo popolno ohladitev pozneje porabimo več energije za ponovno segrevanje, kot če bi ves čas ohranjali stalno, nekoliko nižjo temperaturo. Varneje je temperaturo znižati za 2 do 3°C, namesto da radiator povsem zapremo.
